(╯°□°)╯︵ ┻━┻ screamage

‍We live in a mediatized world of wild conspiracy theories, impending ecological crises, pernicious narrations, where ironic + nihilistic viral #influenza pictures are concurrently cropping up on innumerable devices. A toxic cloud of digital images is drifting from the monitors in parallel to the degradation of the physical environment.
‍
? How does pixelated information get caught in the network of an organic body? What kind of stage (a)effects does a work generate with incompatible Internet content? What in the web of images is actually t r U E?

In response to the oculocentric organisation of the world, the hybrid stage production adds materiality to pasty digital images and processes them ¯\_( physically )_/¯. It combines movement, video, the production with objects and sound, translating *through irony* the logic of the Internet into a physical space……………...The relationship between the body and images spreads open the virtual spaces of intermediacy; /between the organic /imaginary and digital /among memetic trash /between the atmosphere /affect and sensation //at the intersection of experience, apparition, premonition, and fact. Between the past, the manifold presents and – not virtual, but tangible – > future.

Artistic Director, Stage Director & Choreographer: Jan Rozman
Performed by: Peter Frankl and Jan Rozman
Set design: Dan Pikalo
Video: Miha Možina
Music: Blaž Gracar
Graphic design: Sara Bezovšek
Costume design: Kiss the Future
Lighting design and Technical Director: Janko Oven
Dramaturg: Maša Radi Buh
Assistant Director and stage assistance: Bor Ravbar
Executive Producers: Sabrina Železnik, Luka Zagoričnik
Technical assistance: Luka Prinčič, Damjan Delak
Photo documentation: Marijo Župan

Production: Emanat
Co-production: Cankarjev dom
Co-production residence: O Espaço do Tempo (Portugal), DUM - Društvo umetnikov / Association of Artists (Ljubljana)
Financial support: Municipality of Ljubljana, Ministry of Culture RS

Živimo v mediatiziranem svetu divjih teorij zarote, grozeče ekološke krize, škodljivih naracij, kjer se ironične + nihilistične viralne #influenza podobe sočasno pojavljajo na nešteto napravah. Vzporedno degradaciji fizičnega okolja se z zaslonov vali toksičen oblak digitalnih podob.

?Kako se pikselizirane informacije ujamejo v mrežo organskega telesa? Kakšne odrske (a)efekte poraja delo z neskladnimi vsebinami medmrežja? Kaj v spletu podob je dejansko r e s N I Č n 0?
‍
Kot odgovor na okulocentrično organizacijo sveta hibridno odrsko delo lepljivim digitalnim podobam dodaja snovnost in jih procesira —\_( telesno )_/—. Spaja gib, video, delo z objekti in zvok ter logiko interneta *z ironijo* prenaša v fizični prostor……………... Razmerje med telesom in podobami razpira virtualne prostore vmesnosti; / med organskim / imaginarnim in digitalnim / med memetičnimi smetmi / med atmosfero / afektom in občutkom // na stičišču izkušnje, privida, slutnje in dejstva. Med preteklostjo, različnimi sedanjostmi in – ne navidezno, ampak oprijemljivo – > prihodnostjo.

Umetniško vodenje, režija in koreografija: Jan Rozman
Izvedba: Peter Frankl in Jan Rozman
Scenografija: Dan Pikalo
Video: Miha Možina
Glasba: Blaž Gracar
Grafično oblikovanje: Sara Bezovšek
Kostumografija: Kiss the Future
Oblikovanje svetlobe in tehnično vodenje: Janko Oven
Dramaturgija: Maša Radi Buh
Asistenca režije in odrska asistenca: Bor Ravbar
Izvršna produkcija: Sabrina Železnik, Luka Zagoričnik
Tehnična pomoč: Luka Prinčič, Damjan Delak
Foto dokumentacija: Marijo Župan

Produkcija: Emanat
Koprodukcija: Cankarjev dom
Koprodukcijska rezidenca: O Espaço do Tempo (Portugalska), DUM - Društvo umetnikov (Ljubljana)
Finančna podpora: Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo RS